Mobilizacija ( ) 2010-09-09

Iskanje

Vsi(814) Filmi(297) Knjige(49) Glasba(102) Stripi(10) Gadgeti(37) Fotografija(8) Kritika(8) Dogodki(47) Zapiski(38) Dnevnik(20) Sporocila(83) Opomnik(8) POI(1) Igre(2) Haiku(2) Prehrana(2) Lifestyle(2) Karafeke(40) Vreme(7) TV(2) Memorabilia(15) Erotika(1) Impresije(1) Ali kdo ve(3) Enkapsulacija(10) Memetika(4) Nanozgodbe(13)

Zadnjih 10 (dogodek)

The Real Mckenzies, Trnfest 2010 (4-) dogodek

Tale koncert sem dokaj nestrpno pričakoval, ker sem kanadsko skupino ki igra škotsko irsko keltsko mešanico rocka in punka, poznal že z nekaj albumov. In ker je okolje trnfesta prava stvar za nastop veseljakov tega tipa, ljubitelju takšne glasbe tega pač ne gre zamuditi. S kolegom Urbanom, ki ima tudi kar nekaj kilometrine s koncertov, sva stala dokaj blizu odra in modrovala. Na začetku so Mckenziji navdušili, etno uvod s kilti in dudami ter hudim bobnarjem, potem pa so z baražo dokaj podobnih prej rokerskih kot etno pesmi ustvarili svojevrstno monotonijo. Kar je seveda šteti v minus. 'Strokovno' sva ugotavljala da jim je hud plus večglasno petje, kajti pojejo prav vsi člani zasedbe, da pa jim ne bi škodil malce višji tempo, ker bi pesmi na ta način delovale bolj energično, da ne rečem poskočno. Seveda je to čisto subjektivno mnenje, ampak naju nekako niso povsem navdušili. Saj ni bilo slabo, nasprotno, prijetna popestritev avgustovske noči. Pravega rokenrola itak vedno in povsod manjka in zato organizatorju spet pohvala za dober izbor. Zaradi 'pejma ven še kako rečt' sva kudovo dvorišče zapustila predčasno in zamudila verjetno najboljše, njihovo verzijo pesmi Loch Lomond in My Bonnie, ki ju poznam z njihove žive plošče in ki so itak narodne, oz. ljudske. Primerno. (Robert Brežnik, 2010-08-29 09:48:38) + ... komentar:0 kul:5 apn:5 ogl:97

Sopot, Trnfest 2010 (5-) dogodek

Kot je napisal organizator, fuzija etna, sevdahbluesa in sodobne tehnologije, ter kar dobro zadel. Skupina, ki prihaja iz BiH, je predstavila zelo solidno in prepričljivo glasbo, in mene, ki nisem privrženec elektronike, takoj pridobila. Reggae z drum'n'base osnovo in zeeelo nizki toni, ki premikajo vsebino želodca, človeka kar nekako začarajo in lahko razumem tiste, ki prisegajo na takšno glasbo. Vokal je dokaj neizrazit, ampak nekako kompatibilen s stilom, zamerim le to, da na trenutke nisem razumel niti besedice. Verjamem pa da imajo kaj povedati. Soliden koncert, ki pa sem ga zaradi sumljivih simptomov v grlu, malce pred koncem zapustil. IMHO najboljši koncert do sedaj na Trnfestu. (Robert Brežnik, 2010-08-10 10:35:40) + ... komentar:0 kul:12 apn:9 ogl:116

Emashie, Trnfest 2010 (4 ) dogodek

Koncert afro fusion soul glasbe, nekako v stilu Sade, če ta okvir vzamemo dokaj elastično. Specifična zasedba treh tolkalcev, basista, klaviaturista in trobentača igra zelo sofisticirano jazzy obarvano glasbo, svoje pa pridoda pevka z umirjenim vokalom. Zelo chic in sprejemljivo za širšo glasbeno publiko. Da gre za zelo vnetljive ritme je bilo takoj videti v publiki, saj so se predvsem predstavnice lepšega spola takoj spremenile v izredne plesalke. Hja, kaj takega ne bi pričakoval na Trnfestu, ki je le nekako alter usmerjen. Kakorkoli že, zelo pozitivna sprememba, saj je prav osvežujoče pogledati bosonoge plesalke, ki zares obvladajo gibe. Publika se je kot ponavadi počasi razvnemala in spet je bilo za ta letni čas premrzlo. Res škoda. Takšna glasba je še najbolj primerna za zelo vroče poletne noči. Organizatorji Trnfesta dokaj dobro izbirajo skupine in lahko se nadejamo še kakšnega zanimivega koncerta. Vonj po pečeni koruzi tudi letos ne manjka. (Robert Brežnik, 2010-08-08 19:20:34) + ... komentar:0 kul:12 apn:11 ogl:106

Naurou, Trnfest 2010 (4 ) dogodek

V sredo 4.8. 2010 sem si ogledal koncert francoske zasedbe Naourou. Predstavljali so jih kot world music, ampak to meni ne pove praktično ničesar. V glavnem igrajo dinamično mešanico, človek bi rekel afro reggae funky etno fusion, največ pa o njihovi glasbi v bistvu pove inštrumentarij. Sicer je med koncertom prišlo do sprememb, ampak meni najbolj odgovarja Naurou kot zasedba treh tolkalcev, bas in akustična kitara. In vokal seveda. In verjemite, da znajo igrati. Tako da so kar dobro ponesli najprej tradicionalno hladno občinstvo, ki pa se je kasneje razživelo. Takšne vrste glasba je itak dober stimulans da človek dobi 'happy feet' simptome. Verjetno bi vse skupaj izpadlo še precej bolj vroče, če ne bi bilo dejansko zelo mrzlo. K pisanju tega mini prispevka sem se spravil potem, ko sem preiskal ves internet da bi našel kak komentar na njihovo glasbo. Pa nikjer nič. Toliko o strahoviti blogerski ažurnosti in obveščenosti. Aha še ocena, .... prav dobro. (Robert Brežnik, 2010-08-06 12:19:14) + ... komentar:0 kul:15 apn:11 ogl:138

Rambo Amadeus, Kino Šiška Ljubljana (0 ) dogodek

Čeprav je bil okrog 21.00 včeraj peklenski mraz,... da ne govorim kako mrzlo je bilo kasneje,... je bilo na koncertu prijetno toplo. Rambota sem nekoč davno že gledal in sem tudi to pot pričakoval večer odličnega muziciranja in urnebesnih balkanskih karafek. Balkanskih v pozitivnem pomenu besede. Imam tudi večino njegovih plošč, tako da lahko rečem da sem kar 'izobražen' na tem področju. Hehe. Pa saj je človek tega vreden. Začel je z komadi z njegove zadnje plošče Hipišisik Metafizik nato pa dodal nekaj meni nepoznanih ali pa jih je tako predelal da so vsaj meni izgledali kot novi. Itak da po moje veliko stvari improvizira. Na koncu je dodal obvezno Fap mašino, tudi malce spremenjeno in še nekaj znanih 'šlagerjev', kot je Čobane, vrati se .... Glasbeno precej sili v jazz, oz. jazz funk recimo. Verjamem da to ni vsem pogodu, lahko pa rečem da muzicirajo kot profesorji. Rambo igra fretless kitaro kar je dokaj ekscentrično. In kar dodobra definira njegov zvok. Je pa tudi on pravi majstor. Med koncertom ga je nekdo dokaj nerviral, tako da mu je parkrat namenil dokaj sočnih besed. Rambov glavni adut so besedila pesmi. Kakor tudi njegovi monologi. Tu raztura kot ponavadi. Pa še stvar, ki me moti. Nima pravih ženskih back vokalov, ki so na zadnjem albumu dokaj izraziti. V živo jih ima na playback. Khm, se pravi živih pevk ni, če slučajno prejšnega nerodnega stavka ne razumete. In to meni ni pogodu. Nak. Pa še nekaj kar ni v zvezi s koncertom. Če pogledam naslovnico zadnje plošče,... ali res ni kaj drugega dati na ovitek? No tako. Če povzamem, soliden koncert, nekako pa ne morem reči najboljši. Človek je še vedno duhovit in v formi, v bistvu raztura in to je čisto dovolj. Z Urbanom sva odšla pred zadnjim komadom, da sva se izognila gužvi. In upam da nisem zamudil Amerika i Engleska biče zemlja proleterska, to bi mi blo resnično žal, heh. Tako....v stilu Papa was a rolling stone,... Rambo vozi kamion ... ovaj put sa brabonjcima! (Robert Brežnik, 2009-12-18 14:44:37) + ... komentar:0 kul:25 apn:24 ogl:214

Elvis Jackson, Ljubljana Kino Šiška (0 ) dogodek

Ha, na zadnje sem bil v kinu šiška leta 1988 (mogoče 89?), ko smo drli gledat težko pričakovani Rattle & Hum od skupine U2. In lahko rečem da me na ta obisk dvorane na Celovški vežejo zelo lepi spomini. Ampak to boste mogoče prebrali v mojih Memoarih haha. Drugače pa v 'šiško' skoraj nismo hodili, ker je bila specializirana za dve vrsti filmov,... kung fu in mehko erotične. Obe zvrsti pa nista bili ne vem kako cenjeni pri študentariji, bolj pri pripadnikih jla hehe, no offence, Vsaj tako se mi dozdeva takole po spominu. Tako da lahko rečem da sem bil včeraj v dvorani prvič po 21 letih. Ja, če zdaj domnevate da nisem star 18 ali 19 imate kar prav. Toda Evis Jackson ima po moje v tej starostni skupini največ privržencev. In potem gre gor, ne dol, kar je za skupino plus. Se pravi pašejo tudi nekaterim malce nad to starostno mejo :)) Meni so prav kul. igrajo kot se spodobi, energično kot je treba. Stil je mešanica ska, reggae, punk, metal pa še kaj,... Stil, ki garantira žur torej. Tako je tudi bilo. V bistvu sem bil navdušen. Oder je odprt za fan-e in to le-ti s pridom izkoriščajo za stagediving v katerem vidno uživajo. Stagediving sicer ni nič novega, prvič pa sem ga videl v takem obsegu. Skačejo non stop, tudi po 2-3 naenkrat. In kar je najbolj simpatično polovica je žensk, hehe, res nepričakovano. Dečki iz E.J. očitno dobro obvladajo zadevo. Pevec in glavni frontman je duhovit ravnoprav in kar nalaga med pesmimi je kar na mestu. Evo, če še povemo da je to slovenska skupina, točno rečeno primorska, je človek lahko zadovoljen. Rokenrol očitno še živi. Dobro je fantje, tako se dela. Edini mali mali minus bi dodal da vsaj mene motijo angleška besedila, ker se mi zdi da za njih ni potrebe. Če bi peli v primorščini bi bili še boljši. Res pa je da gravitirajo na tuje trge. Kdo sem jaz da bi jim solil pamet. Še! (Robert Brežnik, 2009-12-10 13:34:48) + ... komentar:0 kul:25 apn:22 ogl:230

Razstava Od zemlje do vesolja, Ljubljana - Tivoli, 2009 (4 ) dogodek

Gre za zanimivo Razstavo fotografij s tematiko vesolja, zvezd, in razvoja teleskopov. Organizirana je v konceptu Mednarodnega leta astronomije in ob 400-letnici prvih Galilejevih astronomskih opazovanj s pomočjo teleskopa. Ob odprtju razstave so v Tivoli privlekli večje število reflektorjev in refraktorjev vseh vrst in organizirali oglede Jupitra in njegovih lun. Hkrati so potekala predavanja ob projekciji na platno in ogledi skozi okularje. Voden je bil tudi ogled razstave fotografij. Organizatorji so hoteli poleg vsega, opozoriti predvsem na hudo svetlobno onesnaženje, ki ponoči onemogoča pogled na zvezde. In ravno v tem je tudi problem dogodka samega. Vsepovsod je bilo polno oz. preveč luči. Najbolj me je pa motilo to, da so na sredi kjer, bi morala biti tema največja televizijci zaslepljevali ljudi s svojimi reflektorji. In to ne z astronomskimi. Pa to, da večina ljudi pojma nima kako je včasih izgledalo nočno nebo, ko se je celo iz mesta videla Rimska cesta, da o reku da je na nebu nešteto niti ne govorim. Toda včeraj je bilo še dokaj jasno. Videlo se je celo nekaj zvezd. Kljub vsemu trudu aktivistov nebo nad Ljubljano dobesedno žari. Celo Tivoli je preveč razsvetljen. Spomnim se, da je nekoč znan ljubljančan zapisal, da je tako prav, ker bi ga drugače preveč spominjalo na medvojne zatemnitve mesta. Kako zgrešen pogled na zadevo. No ja, zvezde so tam in bojo tudi, ko bomo z svojim strahom pred temo popolnoma onemogočili pogled na nebo. Razstava bo na ogled še nekaj dni in jo priporočam predvsem tistim, ki o teh zadevah ne vedo veliko. Kdor se s temi rečmi ukvarja, ali pa vsaj spremlja literaturo, pa ima priliko da že znane fotografije vidi na bistveno večjem formatu. Pa še ob vročih večerih se lahko ob sprehodu fino shladimo. I want my Milky Way and I want it now. (Robert Brežnik, 2009-08-29 07:58:21) + ... komentar:0 kul:12 apn:12 ogl:157

Perzeidi 2009 [failed] (0 ) dogodek

Priznam, spet me je bilo strah. Doma je človek hraber prek vseh meja, ko pa po polnoči prideš v gozd, je pa to druga pesem. Po PTS sem hotel do jase na Golovcu, da mi drevesa vsaj malo zakrijejo svetlobno onesnaženost. Le-ta je prav grozna. Pa kaj tega res nihče ne opazi? Le komu na čast ponoči gorijo vse te silne luči? Za začetek bi bilo dovolj, če bi imeli zakon, da moramo ob redkih in lepih astronomskih dogodkih ugasniti vse nepotrebne luči. Vsaj za uro dve. To res ne bi smel biti tak problem. Itak večina spi. No, da se vrnem v gozd in perzeide. Obstal sem na robu gozda in klavrno gledal v nebo. Česar ni zakrila svetlobna polucija, je pomagala zakriti močna luna in delna oblačnost. Pa še dve, tri ure sem bil prezgoden. V pol ure sem videl natanko en utrinek, kar je tako kot nič. In sem šel domov. Mogoče bo danes več sreče. Najboljši čas bo proti jutru, če bo jasno seveda. Takrat bo tudi luna že zašla. če imate čas, svetujem, pojdite gledat. V prijetni družbi seveda. Poletne noči so za to več kot primerne. Danes ponoči bo aktivnost perzeidov maksimalna, potem se zmanjšuje. Aja, kam gledati? Proti SV, proti jutru vedno višje,... teoretična frekvenca 60-100 utrinkov na uro. (Robert Brežnik, 2009-08-12 08:51:40) + ... komentar:1 kul:13 apn:11 ogl:148

Ferus Mustafov in Džambo Aguševi Brass Band, Trnfest 2009 (5 ) dogodek

Čeprav so organizatorji močno omejeni s trajanjem koncertov, zaključiti morajo do 22.00 vsak dan, se vsako leto vidi, da so nekateri izvajalci za to prireditev pisani na kožo. In to ljudje dobro vedo. Dvorišče je bilo jasno 'dupke puno'. Vročica poletne noči pa ravno pravšnja. Lahko rečem, da je nastop makedonsko ciganske zasedbe prav spektakularen. Glasba, ki nikogar ne pusti hladnega. Pirotehnika. Raztur. Šmas. Odlično odlično. Najbolj presune virtuoznost glasbenikov. Kakšni mojstri. Ferus Mustafov igra saksofon kot Paganini violino, ali kot Satriani kitaro, nič manj spektakularni pa niso na trobentah oče z dvema sinovoma. Kako igrajo! Se spomnite albuma Saturday Night in San Francisko treh velemojstrov akustične kitare: Paco de Lucia, John McClaughlin in Larry Coryell. Zdaj si pa predstavljajte da ti trije igrajo 'trube'. Dodajte še vrhunsko 'trubačko' ritem sekcijo. Ja ni kaj, mojstrsko. Če kdo ve kaj je 'tapping' na kitari, ... no to se lahko odigra tudi na trubi. Beseda trobenta se mi v tem konceptu sploh ne zdi primerna, heh. Nisem dobro videl, ampak po moje Ferus uporablja octaver ali harmonizer in tako dobi zvok, ki mu ni para. Moja malenkost se je prav čudila. Kasneje sem videl enega od 'bratov' kako nese 'pedalo'. Se pravi tudi oni so efektizirani. Ob koncu je pri zahtevi 'hočemo še' nastala huronska galama, kakršne še nisem slišal na koncertih. Saj, čudo pravim. Koncert žal prekratek, toda vroč, energičen in spektakularen. To je to. 'Kapo dol'. (Robert Brežnik, 2009-08-11 09:29:39) + ... komentar:0 kul:10 apn:10 ogl:150

Joke, Francija - Ljubljana, Trnfest 2009 (3+) dogodek

Ne rečem da se tile francozi ne trudijo. Igrajo energično in prav mojstrsko. Imajo 'brass' sekcijo in tudi dj-a, oz. saj ne vem kako se temu reče. V glavnem deček v majici Boston Celtics scratcha in proizvaj vse vrste zvočnih efektov. Glasba je moderen crossover, prav prijeten za poletni večer. V genskem zapisu te skupine najdemo ska, funk, hip hop, celo punk,... Tudi francoščina v ta kontekst kar paše, sploh takim, ki smo odraščali ob Mano Negra recimo. Pa jih ne primerjam, da ne bo pomote. Pravega kontakta s publiko pa žal ni bilo. Zakaj? Hja kdo bi vedel. Trnfestovska publika je že velikokrat vzpostavila pristen stik z nastopajočimo. Tokrat ga ni bilo. Vsaj ne 100%. V glavnem soliden koncert, malce kratek, ampak energičen in poskočen. V redu. kar se mene tiče le tako naprej. Pograjal bi nekega patetičnega fotografa, ki je plezal na oder in s pol metra težil s flash-om. In to je kar trajalo, tako da so se v skupini kar razjezili in ga preko mikrofona odpodili. Po fotoaparatu sodeč je bil kr en profi, saj veste, velika kamera, ogromen flash, pa obvezen ekstra odbojnik za mehčanje svetlobo. Haha. Pa ja de. Pa kje se je učil fotkat. Da ne rečem,kje se je učil kulture. (Robert Brežnik, 2009-08-08 08:10:05) + ... komentar:0 kul:12 apn:12 ogl:142

Stran 1 / 5 [>] [>>]

Mobilizacija Cawters