Mobilizacija ( ) 2010-09-09

Iskanje

Vsi(814) Filmi(297) Knjige(49) Glasba(102) Stripi(10) Gadgeti(37) Fotografija(8) Kritika(8) Dogodki(47) Zapiski(38) Dnevnik(20) Sporocila(83) Opomnik(8) POI(1) Igre(2) Haiku(2) Prehrana(2) Lifestyle(2) Karafeke(40) Vreme(7) TV(2) Memorabilia(15) Erotika(1) Impresije(1) Ali kdo ve(3) Enkapsulacija(10) Memetika(4) Nanozgodbe(13)

Zadnjih 10 (kritika)

O pisavah v stripih (0 ) kritika

Po angleško se temu reče 'lettering', po slovensko pa resnično ne vem. Gre za tekste po stripovskih sličicah, bodisi v oblačkih, bodisi kako drugače. Kot posnemanje zvokov iz narave ali akcije same, ali pa le za opis dogajanja ali razmišljanja. In ti teksti so sporni element, ki loči stare stripovske izdaje od modernih reprintov. V oči bode namreč ena fundamentalna stvar. Ali je tekst napisan z roko, ali pa je narejen z računalnikom in pisavo oz. fontom, ki je takšni ročni pisavi le podoben. Ne rečem da nekomu ni mar in da je mogoče nekomu stvar minorna. Toda če vprašate mene je stvar v nebo vpijoča. Ne delajte tega prosim. Strip se smatra umetnost in v umetnosti trivialne stvari nimajo kaj iskati. Če se že ukvarjate z založbo stripov, sploh s ponovnimi izdajami starih klasik, ki itak imajo kultni status, potem si ne morete privoščiti tega, da varčujete pri tem. Res je, da pravi 'lettering' človek stane. Stane precej več kot ura dve dtp dela s kakšnim 'comics' tipom fonta, ampak poznavalci vam bodo hvaležni. Konec koncev, kdo pa kupuje stripe? Še posebej luksuzne 'hardcover' izdaje, čeprav ima doma isto zgodbo že v treh drugih izdajah!! Da ne govorimo o tem, da so nekatere druge prvine včasih itak španska vas. Recimo razmak med vrsticami, velikost pisav, razmerje med navadno in poudarjeno oz krepko pisavo... Ne bom našteval kje in kako, ter v katerih izdajah me vse to moti, povem le to da takšne izdaje jaz enostavno ne kupim, če se le da. (Robert Brežnik, 2010-04-29 08:39:11) + ... komentar:1 kul:35 apn:28 ogl:207

Malce nostalgične togote o fotoaparatih (0 ) kritika

Na fotki vidite nekaj mojih lepih, dobrih, starih, da ne rečem kultnih objektivov, iskanih po večini na bolšjakih in prodajalnah rabljene opreme. Ker sem v tem kontekstu hud fetišist, bi prosil, da mi nekdo na kratko lepo enostavno pojasni, zakaj meni ni do tega, da bi to zavrgel in se lotil lepih novih plastičnih 'ultra kvalitetnih' objektivov, ki jih dobite danes in ki mi ne pomenijo nič, povrhu pa so vsi “kriplani” pri goriščnih razdaljah za 50% in bi naj jaz bil taka faca da bi plačal 20 mm objektiv, da bo delal kot 30mm. Po ceni 20mm seveda. Digitalne SLR kamere sem kot bodoči uporabnik že odpisal. Pač ne želim še enkrat zbirati kup dragih objektivov in jih potem tovoriti kot največjo dragocenost in jih pri tem čuvati bolj kot sebe. Če bom kaj nabavil bo to kakšna simpatična mala kamera (pozor: kdaj je pa izumrl izraz fotoaparat?), v stilu starih rangefinderjev. Recimo zelo všečna kamera mi je bila Bessa od Voigtlanderja, pri tem mislim seveda na novejše modele. Ampak kaj ko noben digitalec designu niti približno ne pride blizu. Prazavprav je čudno zakaj ne. Verjamem, da bi marsikdo rajši dal več za kvalitetno ohišje in lep design, kot pa za detekcijo nasmeha in podobne nepotrebne navlake. (Robert Brežnik, 2010-01-07 13:33:08) + ... komentar:0 kul:30 apn:28 ogl:193

Predogled, portfolio, job hunt… (0 ) kritika

Opažam nov trend in z gnusom in gnevom ugotavljam, da postaja praksa, povsod, ne le pri oblikovanju. Ker pa je oblikovanje trenutno moja domena, se bom dotaknil le te. Zaenkrat. Zadeva vkjučuje dve stvari. “Predogled” in “portfolio” ali poslovenjeno, “portfelj”. Nič narobe s tema pojmoma. Ko pa “predogled” postane sinonim za “nateg”, “portfolio” pa za oceno “sposobnosti oblikovalca” in za nabor zastonj idej, me pogreje do konca. PORTFOLIO. Vse več ljudi zahteva pred kakršnim koli sodelovanjem t.i. portfolio. Pogoltnil sem na trdo, a recimo da se sprejel “foro”, pa čeprav mi še danes ni jasno, zakaj ne zadošča navedba zgolj referenc? Konec koncev stranka išče rešitev, storitev, ki je sama ni zmožna realizirat, vsaj ne dovolj profesionalno. Ali se morda motim? Ampak toliko znanja pa le premore, da lista med vsemi online “portfelji” in v osnovi zavrača vse tiste, ki bi morda naredili zanje čudovito stvar, a pač v preteklosti niso naredili nič, kar bi ji bilo morda pogodu? Zelo omejeno mišlenje … Ampak ok, to še sprejmem. Recimo da je “portfolio” odraz minulega dela. Kar NI. No, res ni! Niti ni odraz sposobnosti in kreativne zmožnosti avtorja. Je zgolj galerija. Napihovanje s “staro šaro”. Ne spominjam se točno, kateri od znanih oblikovalcev je pred leti pri nas imel seminar, na katerem so mu udeleženci, misleč, da jih bo vzel v službo, brez sramu v roke rinili svoje “portfolio” mape in mapice. Odslovil jih je na zelo zanimiv način. Povedal je, da ne išče oblikovalcev, ker ima dovolj odličnih po celem svetu, in da tudi, če bi iskal, ne bi sprejel nikogar na podlagi brošuric, temveč le po lastni presoji, da bi človek, ki ga bi vzel v službo imel idejo za JUTRI, ne le portfolia starih stvari. Kako bi to vedel oz. ocenil, ni povedal. Tisti dan sem se zelo dobro počutil. Nisem imel s seboj portfolia. In le nekaj nas je bilo, ki se mu ni vsiljevalo v obraz. Kar sledi po ogledu portfolia je, večinoma, izginutje stranke. Včasih sem skromno mislil, da zaradi poraznega avtorjevega dela. Pa ni tako. Večinoma izgine, ker: - je šla pregledovat naslednje portfolio spletne strani. - je šla pregledovat portfolio nekoga, ki je cenejši. - je preprosto obupala nad estetiko ali ceno na vseh obiskanih straneh in se na meji svoje genialnosti odločila, da ji bo design naredila tajnica, v Wordu, v rok službe (beri: zastonj) ali 13 letni sin, ki “dobro riše”. - je, kar je najbolj grozno, posredovala idejo iz videnega najcenejšemu možnemu “Kekcu”, ali tajnici, ali sinu, ki “dobro riše” Kaj pa v drugem primeru, ko je klientu portfolio všeč? “Želeli bi nekaj podobnega kot ste naredili za stranko, ki je v vašem portfelju na tretjem mestu, le v zeleni barvi. In namesto metulja bi mi imeli kravo.” Če imaš portfolio, se stranka lahko odloči, pa čeprav nima nobenega lastnega okusa, ali tvoji izdelki ustrezajo njihovi neoriginalnosti. Če jim že kaj slučajno bo všeč, pa bodo skušali izpeljati stvar iz obsoječega, dobili 100 idej za dodelavo in v svojo smer priredili – že videno, že narejeno! Stvar bo tako GARANTIRANO originalna in sveža, kajne? “I reserve the right”. Takih in temu podobnih naročil ne sprejemam več! PREDOGLED. Ok, kaj pa se je zgodilo s tem pojmom? “Naredite 5 različnih predogledov, in se bomo odločili za enega, morda se celo ne bomo odločili”. PET idej, pet različnih predogledov? Zastonj, ne pozabite. Prvo kot prvo, Nihče na tem svetu ni zmožen naredit PETIH dobrih predogledov. Vedno bo eden, ki bo izstopal bolj, se pravi so ostali nič boljši kot… … zanič! Pet predogledov. Trmast sem, a ne neumen, in bom naredil le enega za katerega bom prepričan, da bo dober. Ure in ure neplačanega dela… … da se bo nekdo odločil, da mu ni všeč? Da bo lahko zastonj dobil super idejo, in jo prenesel k cenejšemu ponudniku - morda tajnici ali sinčku iz prejšnje zgodbe? Pa kdo resnično misli, da sem tako zabit? Nihče ne dela zastonj! Se mar pravnika plača samo če zmaga na sodišču v korist plačnika? Ali se plača vsaka njegova ura truda, ne glede na razsodbo? Pa zdravnike? Za primer zobozdravnike. “Naredite mi pet belih plomb, za predogled. Na podlagi kvalitete in bolečine se bom odločil, če mi je vaša storitev všeč in vredna plačila.” Po petih “predogled” obiskih ima vsak škrbast človek lahko Bon Jovi nasmeh. Dvojna merila… Tukaj, danes… … in nikoli več! (mtozon, 2009-09-27 01:24:18) + ... komentar:1 kul:17 apn:12 ogl:222

Design knjig (0 ) kritika

Tole se mi ni zgodilo prvič. Leta in leta iščem določeno knjigo, ki mi je nekako prirastla k srcu ali pa me nanjo vežejo določeni spomini... Lahko, da mi je ostala v spominu tudi kot nekaj posebnega glede oblike ali designa ali občutka,... Kakorkoli že, ... Stare knjige so lahko izredno redke, ponavadi točno tista, ki jo iščemo. Ponovne izdaje so kar nekako slučajne. In ko se vendarle zgodijo, nas mine vsa volja, ko jo končno vzamemo v roke. Vse preveč knjig ima katastrofalen design. To pot govorim predvsem o naslovnicah,... samo besedilo, tki. body tekst za zdaj puščam ob strani. Vljudno naprošam gospode urednike, ali urednice, da naj pazijo kdo in kako opremlja knjige. Ni vseeno. Naslovnica da image celi zadevi. Namerno ne omenjam naslovov ali založb, saj je vseeno. Dejstvo je da takoj naštejem 5 knjig, ki sem jih iskal leta in leta, ob ponovni izdaji pa je nisem hotel niti videti, kaj šele kupiti. Zaradi opreme jasno. Ne vem ali imam samo jaz tako smolo ali pa nekako zgrešen okus. Lahko da je tudi tako. Ampak 5 knjig vam je pa ušlo. Pa še kakšna vam bo. (Robert Brežnik, 2009-09-05 15:16:09) + ... komentar:0 kul:13 apn:13 ogl:158

Došla tiho, ušla u legendu (5 ) kritika

... ko dok holidej. Ampak tole je vest. Mala za objaviti, velika po sporočilnosti. Hehe, moram priznati da sem že sit vseh bedarij, ki se dogajajo po svetu in nam jih novičarske agencije servirajo vsak dan. Kaj vsak dan, na par minut. V oči mi je padlo to, kar ste itak tudi vi slišali. No, ja videli. Kar pade v oko se lahko pač le vidi :)) . Ali pa tudi ne, mogoče lahko rečemo zadnjič mi je padlo v oko, nekaj kar sem slišal na radiju,... ha! No, tisto meni do sedaj neznano mesto v Avstraliji je prepovedalo prodajo ustekleničene vode. V oko jim je padlo(!) torej, da je vsaj čudno, če že ne kaj hujšega, da točijo njihovo čisto! vodo v steklenice, verjetno kar iz pip in vodnjakov, ter jih potem prodajajo po svetu. le-te pridejo seveda tudi na police njihovih trgovin po enormnih cenah, kot "zdrava in sploh da best" voda. In so naredili konec gluposti. Nema više. Prepovedano prodajati. Meni je ta vest naravnost osvežilna. Ljudje, vi ste geniji. Mislim seveda na dotične avstralce, o ostalih lahko diskutiramo. Dogodek vreden posnemanja. Zdaj bom pa še bolj jezen ko bom kupoval česen iz kitajske. Da ne naštevam ... (Robert Brežnik, 2009-07-10 11:35:09) + ... komentar:0 kul:11 apn:10 ogl:152

Rss mumbo jumbo (0 ) kritika

Rss feed-i oz. viri so izredno uporabna stvar. Še posebej zdaj, ko so telefoni skoraj vsi opremljeni z že vgrajenimi bralniki, po domače, readerji. Če kdo ne ve, stvar je enostavna. V bralnik vnesete naslov vira, ki ga dobite na strani katere novice želite prejemati in če ima vaš mobi še vsaj minimalno internetno povezavo, potem ste opremljeni, da vas bodo novice, ali pa vsaj povzetki novic, našle. Spletna stran cawters.si in posledično storitev mobilizacija se orientirata predvsem k takšni distribuciji tekstov. Namerno ne rečem novic. Teksti so organizirani po kanalih, vsak kanal je svoj vir, ergo ima svoj Rss naslov. Do sem vse lepo in prav. Ampak mene moti (MOTI!!!) nekaj drugega. Skoraj vse pomembne spletne strani vas po vseh predpisih zalagajo z rss viri. Zakomplicira se, ko na mobiju kliknete povezavo "cel članek", ali "več o tem", ali karkoli že. Takrat se začne nalagati cel (CEL !!!) portal z vsemi milijardami povezav, slik, animacij, skript,... nekje vmes pa je vaša novica v obliki celega teksta. takšni portali so vsi po vrsti sprogramirani "kot svinja z mehom" ker pač vsak smatra da je vseeno ali je stran velika nekaj deset kb ali nekaj mb. Trdim da je spletna stran, kjer se nalaga 900 kb v telefon zato da dobim še preostanek teksta, ki je velik mogoče 2kb absolutno napačno skonstruirana. Pa hitrost povezave gor ali dolj. Kaj pa je tak problem detektirati da berem z mobilca in naj se mi naloži "light" verzija. To ni napaka. To je šlamparija. Alo, spletni razvijalci, inženirji, programerji, designerji, direktorji,... se razumemo? (Robert Brežnik, 2009-06-30 10:49:57) + ... komentar:0 kul:13 apn:13 ogl:158

Kritičen vpis II (0 ) kritika

Hehe izbočen sem že dovolj, z izobčenjem se pa strinjam. Ni napaka, to sem napisal namerno. (urban, 2008-11-26 11:06:54) + ... komentar:0 kul:14 apn:15 ogl:163

Kritičen vpis (0 ) kritika

ni šaljiv vpis. Kdor bo pisal šaljivo ga bomo izbočili. Ni napaka, tako sem napisal namerno. (Robert Brežnik, 2008-11-24 21:15:55) + ... komentar:0 kul:13 apn:14 ogl:171

Stran 1 / 1

Mobilizacija Cawters