Dan potem ali kako so spustili džunglo v vas

photo filler by cawtama Photo by cawtama, from march 2, 2019.

V čudoviti knjigi R.Kiplinga živali nekega dne sklenejo, da je potrebno pregnati človeka, ker seje smrt. In tako po njihovi postavi odločijo, da je čas, da spustijo džunglo v vas...

Ljubljana, 2292

Leopard je hodil počasi in srepo iskal hrano na pustih tleh. Na ruševinah starodavnega mesta obraslih z lijanami in prebodenega s koreninami orjaških dreves se je počutil domače. To je bilo njegovo področje. Hrane je imel dovolj, saj je bil kraj pravi raj za vse vrste živali. Ampak narava je poskrbela, da se je moral vsak dan vseeno malce potruditi, če je hotel normalno jesti.

Danes je imel smolo. Zgrešil je opico, ki je čepela na skoraj popolnoma porušenem delu stavbe. Opica je zbežala po delu zidu, v višje nadstropje in od tam v krošnjo orjaškega drevesa. Leopard ji ni poskušal slediti. Spustil je glavo. Zavohal je svežo sled, ki je zbudila njegovo pozornost. Sled je vodila navzdol proti reki. Neslišno je stopal po tlakovani površini, sedaj skoraj popolno obrasli s travo in mahom, nekoč pa verjetno pomembni prometni cesti stare civilizacije. Skočil je na stopnišče nekoč mogočne stavbe, danes pa je na njej bila edini prepoznavni znak zarjavela tabla z napisom Union.

Vsepovsod je čutil sledove ljudi, bitij, ki za lov niso uporabljala ne svojih zob, ne svojih krempljev. Vedel je da so ta bitja vseeno nevarna, ampak strah je bil nekako prazen, saj že dolgo ni srečal nobenega. Toda zdaj je bil na njihovi sledi. Na sredi manj zaraščene planote se je povzpel na najvišjo stvar, na pol porušeno skulpturo, skulpturo ki je predstavljala pesnika izginulih bitij. Kaj je to pesnik, leopard seveda ni vedel. Pomembno mu je bilo le da je na njem našel odlično mesto za skok. Pa tudi veter je pihal ugodno, iz smeri žrtve. Ampak bil je opažen.

"Pazi, na Prešernu je leopard", je kriknil starejši moški in planil po orožju. Odločno je dvignil lok, vzel puščico in hotel nameriti. Prepozno, leopard ga je z dobro merjenim skokom podrl na tla. Mlajši moški je od strahu odrevenel. Orožja ni imel. V smrtnem strahu je izpustil posodo za vodo in panično stekel proti ostankom mostov, ki so nekoč povezovali oba bregova. Niti enkrat se ni ozrl, dobro je vedel da drugemu ni pomoči in z živalsko močjo skočil z ene strani razvaline mostu in pristal na drugi strani. Zaenkrat je bil rešen.

Leopard se je spustil k reki. Hrana ga je žejala. Hlastno je začel piti. Ko je končal, se je obrnil in odločno krenil da si poišče zavetje. Krenil je pod ostanke mostu, ki so na tem bregu že nudili zavetje. Pretegnil se je in se ulegel na papirje, ki so ležali povprek. Levo šapo je položil na porumenele stran, starega časopisa iz leta 2024, na katerem je bil napisan komaj berljiv velik naslov :

"Dan potem! Jedrska vojna se je začela. Ljubljana gori".

Ampak leopard tega ni opazil. Dan je bil uspešen.

Objavil R.B. v Salomon online - Beseda urednika 3.7.2002. Repost!

Posted on