I've been mad for fucking years

photo filler by cawtama Tres Hombres - Photo by cawtama, december 11, 2018, camera Sony Alpha 6000

Za tole, za na majico zelo cool izjavo, se skriva ena najbolj prezrtih stvari pisca teh vrstic. No ja, vsaj kar se tiče nepomembnih malenkosti, da ne bo kdo mislil kaj bolj usodnega.

Čeprav po drugi strani, legendarni album The Dark Side of the Moon, kultne skupine Pink Floyd, zame ni tako nepomemben. Spremlja me skoraj od samega nastanka. Bil je moj prvi LP, ob tridesetletnici njegovega nastanka pa sem kupil še zbirateljsko bogato opremljeno novoizdano longplejko, tako da je je to hkrati moj prvi in tudi zaenkrat zadnji LP. Vmes pa dolgih 30 let.

Seveda sem ploščo preposlušal neštetokrat in upam trditi, da jo znam dobesedno na pamet. Toda, ob vsem sijaju in oh in ah atributih, je imela manjšo pomankljivost. Na ovitku so bili natisnjena le besedila pesmi, album pa vsebuje kar nekaj govorjenih stavkov, ki so mi za vedno ostali neznanka.

Tako je tudi z legendarnim govorjenim uvodom v ploščo. Poznavalci itak vedo o čem govorim. Uvod sam je označen z naslovom Speak to me, kot avtor pa je podpisan začuda Nick Mason. Bobnar.

Pravkar sem prebral da je Roger Waters avtorstvo poklonil Masonu, nekako za šalo. Kasneje, ob odhodu iz skupine pa je to potezo obžaloval. Tako vsaj pravi vsevedni internet. In vsevedni internet razkrije tudi vsebino omenjenega teksta.

Povem po pravici, da sem to prebral danes prvič in se ne morem načuditi, kako da tega nisem razumel. Dobro, vsaj prve vrstice, naprej je stvar kar malce prezahtevna, ker je nekaj izrazov izrazito nevsakdanjih.

I've been mad for fucking years, absolutely years. I've been over the edge for yonks. Been working me buns off; 'til I went crazy... I've always been mad, I know I've been mad, like the most of us are. It's very hard to explain why you're mad, even if you're not mad.

Izreden uvod v izredno ploščo. Nikoli si ne bi mislil, da bom stvar doumel šele po 30+ letih. Saj, za močne besede ni nikoli prepozno. In tele besede so močne. Pač v konceptu cele plošče, ki se itak vrti okrog norosti. Hja, res neverjetno kako močne ideje in kakšna zanimiva glasba je vrela v sedemdesetih. Ni kaj, The Dark Side of the Moon, je čisto mogoče najboljša plošča vseh časov v zgodovini rocka.

Pripis: majice z napisom I've been mad for fucking years še vedno nisem nikjer zasledil ...

Robert Brežnik

Published on cawters.com, october 22, 2010. Repost!

Posted on