Helios on SonyAlpha - Photo by cawtama, 2018
Nekoč, nekje, davno, še za železno zaveso, sem v celjski tehnični drogeriji nasproti trgovine Borovo kupil svoj drugi fotoaparat. Prvi je ena druga godba, slednjega, ruski Zenit E, pa sem takrat odnesel domov in imam ga še danes. Neuničljiv, kot tank, je še vedno isti, čeprav sem z njim res veliko fotografiral. Pravzaprav vedno bom vedel točno letnico nabave, saj je na njem še simbol olimpijade v takratni Sovjetski zvezi, Moskva 1980
Bistveno, imel je možnost menjavanja objektivov.
Takrat, nekako le teoretična možnost, saj sem drugi objektiv dobil mnogo mnogo let kasneje. Pravzaprav, bolj ko razmišljam, se mi zdi, da objektiva na omenjenem aparatu nisem pravzaprav nikoli menjal. Ampak, to ni pomembno.
Pomembno je, da je bil, na težkometalnem ohišju, z zelo popularnim m42 navojem, pritrjen objektiv, na katerem je pisalo Helios 58mm f/2 (44m-4). Takrat nič posebnega, nekakšen standarden (normalen) objektiv, s pridihom blagega teleobjektiva. 58mm pač.
In tako je ostalo kakih 30-35 let ...
Vmes so prišle Praktike, Canoni, Minolte, Canoni ... s svojimi, precej hudimi objektivi. In Zenit s Heliosom je obležal v kleti. Pravzaprav brez vrednosti.
Dokler, nisem na netu začel prebirati hvale na njegov račun! Objektiv mislim, seveda. In z leti jih je bilo vedno več. Hvalili so predvsem njegovo manifestacijo tkim bokeha, pojma, s katerim fotografi ocenjujejo bolj ali manj rahlo zameglitev na meji globinske ostrine. Nišni pojem pač,... In kovali so ga v nebo,... bokeh king ... swirl bokeh king ...
In to je bilo dovolj, da sem ga poiskal in z njega zbrisal večdesetletni prah. Brez praske, kot nov, litoželezo s steklom,... takih ne delajo več.
Potrebno ga je bilo le še nekako pričvrstiti na moderen digitalni aparat in ga preizkusiti. Brez težav se je našel adapter, ki omogoči da na malega sonyja, pritrdiš objektiv z navojem m42. In voila, stvar je na prvi sliki.
Fotografije spodaj, so vse posnete s tem objektivom, pri polno odprti zaslonki 2.0, kar je tudi bistvo tega objektiva. Poudariti moram da so popolnoma neobdelane. Komentiral posebej jih ne bi, lahko le povem da sem navdušen in da je takoj postal eden mojih najljubših objektivov.
Zakaj?
Hja, vsake oči imajo svojega malarja. Meni je všeč recimo kako razmaže nekatere podrobnosti, kot s čopičem,., kako so nekatere stvari neostre, nekatere pa ostre kljub vsemu, ... barve ,.. in kako vse skupaj izpade nepričakovano.
Impressed!
Robert Brežnik
Published on cawters.com, avgust 28, 2019.