"Naj riff" jugoslovanskega rokenrola

photo filler by cawtama Photo by Tozonsky, from november 15 2011.

Namerno sem napisal rokenrola, čeprav se ve, da se riffe sreča predvsem v rocku. In metalu. In punku. In ,... vidite, kaj bi komplicirali; Vse je to rokenrol.

In kaj je to rif? Hja kdo bi vedel. Definicija morda res ne obstaja, vsaj ne da bi jaz vedel. Ne poznam tudi primerne slovenske besede. Najlažje razložimo na primeru.

Poznate uvodne takte Smoke on the water? ja? No, to je riff. Če Smoke on the water ne poznat, potem se tule trudite zastonj in iskanje najboljšega yu riffa enostavno ni tema za vas.

No, dodajmo še kakšen zgled. Jumping Jack Flash, Satisfaction,... Same skladbe, ki so zaslovele z svojimi udarnimi introji. Ampak riff ni le intro, mora se ponavljati, recimo takoj po refrenu. In ni nujno da se igra na kitari. Lahko na basu ali klaviaturah. Ali saksofonu, kot recimo stara legendarna jazzrock skupina Passport s skladbo Tarantula. Res pa je da so se kitarski najbolj prijeli. In to tako, da imajo nekatere trgovine s kitarami velik napis 'No Smoke on the water please!'

Ja, tako je to. Rifi so nekaj kar najprej spozna nadebudni kitarist. Seveda ne v glasbeni šoli, ampak tako na ulici. Vsi omenjeni riffi so itak svetovni favoriti, pa še jih nasujem z lahkoto iz rokava Sunshine of your love, Cocaine, You really got me, Money for nothing, Number of the beast ... da ne naštevam.

Veliko takšnih seznamov oz. lestvic se najde na netu. Tako da, če vas zanima si oglejte. Če ste kitarist, kot neskromno veli tudi niže podpisani, pa te stvari znate jasno ob treh zjutraj kot iz topa.

Svetovni riffi so torej poznani in obdelani in odigrani ob veliko prilikah. Poudarek na veliko,... to je tudi pogoj da se stvar kvalificira kot kultni riff. Slišati se mora zvečer ko mladina poseda s kitaro in se kak mladac trudi impresionirati prijatelje, ki se potem čudijo 'Kaj to znaš?!!'

No in zdaj je tu nenagradno kviz vprašanje, na katerem sem jaz, kot 'poznavalec'; pozor to sem dal v narekovaje da mi ne bo kdo kaj očital, pogrnil kot sem dolg in širok. Ob svojih izkušnjah, ki jih imam nemalo, ja vem neskromno, ampak kaj čem, če rečem, da nimam pojma, džabe mi tale tekst, nisem znal odgovoriti ko mi je nekdo zastavil na twitterju to vprašanje. In sem se zato zdaj tule razpisal.

Kultni riffi bivše jugoslavije? Hm. Khm. Gulp. bi rekel da jih ob treh zjutraj ne naštejem niti tri. Niti zdajle jih ne hehe. Če pomislite, verjetno jih tudi vi ne. Enostavno rifov ki bi bili zasidrani v nas, kot so ti iz svetovnih uspešnic, juga enostavno ni imela.

Ha! Jako smela trditev. Ja, tvegam in trdim. Yu riffov, ki bi parali tišino v trgovinah z glasbili in zvečer plenili zavistne poglede ob tabornem ognju, naša skupna domovina ni premogla. Ne rečem da jih ni bilo, bli so taki bolj intimni, generacijski. In zato je nadaljevanje teksta strogo subjektivno, saj veste generacijsko.

Pa še malce je potrebno razširiti pojem riffa. Recimo na kak markanten in specifičen solo ali razvoj akordov ali mogoče celo ritmov. To slednje sem omenil le zaradi legendarne skladbe skupine Time z naslovom Makedonija, kajti znati bobnati, beri udarjati po mizi ali škatli, znameniti 7/8 makedonski ritem, je bil zelo primerljiv trik. ampak dobro to le ni riff, se strinjamo.

Nadalje mi takoj pade v misel skladba skupine Yu grupa, Ulična svetiljka, s svojo enostavno, ampak res specifično frazo, zaigrano kot solo na kitari. To je bil včasih resnično pravi test, ki je 'absolutno nulo' ločil od začetnika. Začetnik se tu bere kot kitarist hehe. Ja, Ulična svetiljka je nekako bila himna začetnikov, tu mislim da nima konkurence. Govorim seveda o velikem časovnem razponu, recimo 40 ali več let. Tisti, ki se z glasbo ukvarjate šele z razvojem mp3 formata, ste tu seveda malce v drugem svetu. Saj pravim, zato pa je tale zapis zelo zelo subjektiven in posledično diskutabilen.

Spomnim se tudi dobre kitarske kerefeke v skladbi Stavi pravo stvar na svoje mesto, mislim da skupine Aerodrom, aha, pa takoj se spomnim fraze na flavti !!!) skupine Drugi način, ki smo se jo mladci učili na kitaro.

Dobro, tako lahko naštevam kar precej časa, omenil bi nekaj skupin, ki so kandidati za najboljši riff. Takoj moram omeniti zelo udarne Atomsko sklonište, pa recimo Partibrejkerse, Psihomodo pop, ... Vse so bile zelo riffovsko orientirane. Rokenrolerji pač. Skladb zdaj niti ne bi našteval.

Punk in novi val sta prinesla drugačne stvari in tudi nekaj markantni kandidatov za najboljši jugoslovanski rif.

Parafi s svojo Rijeko, Pankrti z Ljubljana je bulana, malce drugačne zadeve so prinesli Prljavo kazalište s svojimi ska ritmi v pesmih Mi plešemo, Crno bijeli svjet, potem recimo beograjske skupine kot so Šarlo akrobata z Niko kao ja, ali recimo Ona se budi,... Vse so to skladbe ki smo jih resnično preigravali na kitari, tako da test 'tabornega ognja' zdržijo.

Tudi Bajaga bi bil kandidat s kašno svojo skladbo, če pojem rif malce razširimo. Recimo melodična fraza v Tišini se mi je vedno zdela kul. ha, sem vsekakor spada tudi znamenita fora z 'ubiranjem' pri skladbi Dva dinara druže, Ribje čorbe. To je včasih igral itak vsak.

Hja, eto ga. Eden od kandidatov za najbolj markanten rif bivše juge. Prepoznal si ga kadarkoli, tudi ob treh zjutraj in v trgovini so to obvezno slišali, da ne govorim o žurih. In skladbo so vsi poznali. Ampak res vsi. Toda ker je tole subjektiven tekst, jaz IMHO Dva dinara druže ne proglašam za naj riff.

Mojega kandidata se najde pri Skupini Bijelo dugme. Najprej bi omenil uvodno melodijo odigrano na melotronu ?! ki se ponovi v skladbi Šta bih dao da si na mom mjestu, najprej počasi potem pa hitro. In to je bila zelo znana kerefeka. Še danes jo odigram ob treh zjutraj hehe. No šalo na stran. Riff, ki je mene okupiral dolga leta in ga še danes po moje ne odigram kot je treba, je riff skladbe Kad bi bio bijelo dugme. In priznam da ne vem niti tega ali je odigran na solo kitari ali na basu. Ampak s svojo ritmičnostjo, težavnostjo, markantnostjo, pa tud s častitljivo starostjo, je še danes zelo intriganten, karkoli že to pomeni.

Včasih ob morju smo to skladbo peli ob vsaki priliki in riff je deloval zelo zelo atraktivno. Še posebej če so bile udeležene dve kitari. Da o akustiki hodnikov študenskega doma ne govorim. In tako mislim še danes. Me ne prepričate z nobenim drugim. Kdor misli drugače naj sestavi svojo lestvico oziroma spiše svoj članek, prav zanima me pogled drugih na te zadeve. Resnično nisem našel nobenega teksta o tem. Če bom kje sprožil debato, toliko bolje.

Naj ponovim, moj kanditat za naj riff Jugoslavije je riff skladbe Kad bi bio bijelo dugme, skupine,.. no ja, tega mi pa ja ni treba še enkrat pisat. Ampak, če boste preverjali moje trditve, prosim poslušajte originalno skladbo s prvega albuma. Tisto, z legendarnim pastirskim uvodom in kristalno jasnim rifom ter super kul hammond orglami. ... kad bi bio dugme plavo, ne bih znala da sam kraj nje spavaooo... hej mala hej, ... kad bi bio dugme, hej heja hej ... :))))

Robert Brežnik

Published on cawters.com, may 17 2010. Repost!